Razlike v IQ so povezane z nevrorazvojnimi motnjami
Kadar se visoko razumevanje ali sklepanje pojavlja skupaj s težavami pri ohranjanju informacij, preklopu, obdelavi v omejenem času ali dokončanju, lažje razumemo, zakaj človek zmore zahtevne probleme, vsakdanjih nalog pa ne izvaja vedno zanesljivo.
Skupinska povprečja kažejo, da imajo osebe z motnjo avtističnega spektra (MAS) v primerjavi s sklepanjem nižjo hitrost obdelave, osebe z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) pa nekoliko nižji delovni spomin (metaanaliza rezultatov WAIS-IV in WISC-V). Podrobnejše razlike obravnavata članka Kognitivni profil pri ADHD in Kognitivni profil pri MAS.
Po drugi strani so razlike med sposobnostmi pogoste tudi v splošni populaciji. V standardizacijskem vzorcu WAIS-IV je imelo več kot 70 % ljudi vsaj en indeks, ki se je statistično pomembno razlikoval od povprečja njihovih 4 indeksov. Pri povezavi z razvojnimi značilnostmi zato ni pomemben sam obstoj razlik, temveč dejanja v vsakdanjem življenju, ki jih človek zaradi teh razlik ne izvaja več zanesljivo.
Zakaj človek rešuje zahtevne probleme, vsakdanjih nalog pa ne izvaja vedno zanesljivo
Razumevanje vsebine in njena izvedba kot vsakdanje naloge zahtevata različne procese.
| Korak | Kaj zahteva | Kako se pokaže večja obremenitev |
|---|---|---|
| Razumevanje in sklepanje | Razumevanje pomena besed ali zgradbe problema | Človek razume zapleteno razlago in najde rešitev |
| Ohranjanje in posodabljanje | Ohranjanje cilja, zahtev in vmesnih rezultatov | Pozabi del ustnih navodil ali zahtev |
| Preklop in nadaljevanje | Vrnitev k prvotnemu cilju po prekinitvi ali spremembi | Po prekinitvi izgubi trenutni korak ali naslednje dejanje |
| Obdelava in izražanje | Iskanje, primerjanje in zapisovanje v omejenem času | Čeprav razume vsebino, ne dokonča vnosa ali preverjanja pravočasno |
| Dokončanje | Priklic načrtovanega opravila, preverjanje in oddaja | Vsebina je pripravljena, vendar oddaja ni dokončana |
Pri zahtevnem načrtovanju ali težkem izpitnem vprašanju se lahko človek dolgo osredotoča na eno nalogo in uporablja svoje visoko razumevanje ali sklepanje. Povračilo stroškov ali oddaja šolskega izdelka pa zahtevata zaporedje dejanj: pomnjenje roka, zbiranje potrebnih stvari, preverjanje pravil, vnos ali zapisovanje in oddajo.
Ne gre torej za to, da človek zmore težke naloge, lahkih pa ne. V na videz preprostih vsakdanjih nalogah je veliko korakov, ki jih težje zanesljivo izvede.
Indeksi WAIS pomagajo razumeti besedno razumevanje, sklepanje, delovni spomin in hitrost obdelave. Začetek, preklop, upravljanje časa in dokončanje vključujejo tudi izvršilne funkcije, ki jih samo z indeksi IQ ne moremo v celoti opisati. Korake, kjer delo obstane, podrobneje loči članek Zakaj delo ne napreduje, čeprav ga razumemo.
Čim uspešneje človek z močnimi sposobnostmi nadomešča šibkejše procese, tem manj so težave opazne
Človek lahko dobro razumevanje in sklepanje uporablja tudi za premagovanje težav pri zahtevnejših korakih. Iz konteksta lahko na primer sklepa o preslišanem delu, namesto pomnjenja postopka ga vsakič znova izpelje iz njegovih načel ali pogovor pretvori v zavestna pravila in vnaprej pripravljene povedi.
Pri odraslih z visokim IQ in ADHD so lahko izvršilne funkcije v povprečnem območju glede na splošno populacijo, vendar nižje kot pri ljudeh s podobno visokimi sposobnostmi. Visoke sposobnosti težav ne odpravijo, temveč rezultat dvignejo v povprečno območje, zato sta dodatni čas in utrujenost od zunaj manj opazna. Ob časovni omejitvi, hkratnem izvajanju več nalog, nenadnih spremembah ali utrujenosti nadomeščanje ne zadostuje več in človek ne more zanesljivo ponoviti nečesa, kar mu je enkrat uspelo. Visoke sposobnosti in razvojne ali učne težave lahko druga drugo zakrijejo tudi pri dvojni izjemnosti (2E).
Ljudje v okolici pogosto oblikujejo pričakovanja na podlagi visokih sposobnosti, ki jih vidijo v ugodnih situacijah. Če človek, ki razume zahtevno vsebino, pozabi na oddajo, potrebščine ali ustaljeno nalogo, lahko zato sklepajo, da »ve, vendar noče« ali da »ima sposobnosti, vendar ni dovolj pozoren«.
Če se pri pisnih navodilih zmanjša število izpuščenih korakov, razdelitev roka na vmesne korake omogoči dokončanje ali opustitev sočasnega izvajanja nalog izboljša natančnost, vzroka ne bi smeli iskati v motivaciji, temveč v koraku, pri katerem se v teh pogojih poveča obremenitev.
Pri ocenjevanju razvojnih značilnosti je pomembnejše vsakdanje neskladje kot razlika med rezultati
Pri ocenjevanju razvojnih značilnosti primerjamo sposobnosti, ki jih človek pokaže v strukturiranem testu, s tem, kar zmore zanesljivo početi v vsakdanjem življenju.
| Vir informacij | Kaj pokaže |
|---|---|
| Test inteligentnosti, kot je WAIS | Splošno raven sposobnosti, relativno višje in nižje sposobnosti ter porabo časa in vrste napak med testom |
| Razvojna zgodovina in informacije iz več okolij | Od kdaj težave trajajo ter kako se kažejo doma, v šoli in pri delu |
| Lestvice prilagoditvenega vedenja, vsakdanje ocene in intervju | Dejanja, ki jih človek ne izvaja zanesljivo, uporabljene načine nadomeščanja in spremembe glede na pogoje |
Človek lahko svoje sposobnosti dobro pokaže v urejenem testnem okolju, pri prekinitvah in več rokih v vsakdanjem življenju pa ne napreduje enako. Zato se pri ocenjevanju razvojnih značilnosti razvojna zgodovina in informacije iz več okolij, prilagoditveno vedenje in opazovanje med testom obravnavajo skupaj z rezultati testa.
Tudi pri razlikah med indeksi WAIS ne uporabimo enotnega pravila, da je »15 točk ali več veliko«, temveč kritične vrednosti in bazne pogostosti za uporabljeno različico testa. Kako te podatke preveriti v poročilu, pojasnjuje članek Kako brati rezultate WAIS.
Razlike med sposobnostmi so pri ocenjevanju razvojnih značilnosti pomembne zato, ker pomagajo določiti, katere močnejše sposobnosti človek uporablja pri zahtevnejšem koraku, kje se obremenitev poveča in v katerih pogojih nadomeščanje ne zadostuje več. Na tej podlagi je mogoče konkretno določiti okolje, v katerem človek lažje pokaže svoje sposobnosti, in potrebno podporo. Kako razlike med sposobnostmi povezati z delom, pogovorom in učenjem, pojasnjuje članek Kako brati kognitivni profil.