Tudi dva človeka z enakim celotnim IQ se lahko razlikujeta: eden je močnejši pri branju dolgih besedil in povzemanju svojih misli, drugi pa pri hitrem primerjanju velike količine informacij. Te razlike pokaže kognitivni profil.
Kognitivni profil pokaže sestavo celotnega IQ
Celotni IQ v eni številki povzema splošno raven, ki je skupna več kognitivnim nalogam. Kognitivni profil pokaže, iz kakšne kombinacije sposobnosti je ta raven sestavljena.
Področja se med testi razlikujejo, med značilnimi sposobnostmi pa so:
- uporaba pomena besed in pridobljenega znanja pri besednem razumevanju,
- prepoznavanje odnosov in pravil v novih problemih pri sklepanju,
- miselno obravnavanje oblik, položajev in razporeditev pri vizualno-prostorskem procesiranju,
- začasno ohranjanje in uporaba informacij pri delovnem spominu,
- hitro in natančno ponavljanje primerjanja, iskanja in prepisovanja pri hitrosti obdelave.
WAIS-IV^SI fluidnega sklepanja in vizualno-prostorskega procesiranja ne prikazuje kot ločenih glavnih indeksov, temveč naloge obeh področij vključuje v indeks Zaznavna organizacija. Indeksi posameznega testa so podrobneje razloženi v članku Kaj pomenijo indeksi WAIS, odnos med petimi sposobnostmi pa v članku Teorija CHC.
Pri kognitivnem profilu razlikujemo med ravnjo v primerjavi z vrstniki iste starosti in relativno višjimi ter nižjimi sposobnostmi istega človeka. Hitrost obdelave je lahko na primer nad povprečjem vrstnikov, vendar je znotraj profila relativno nižja, če sta besedno razumevanje in sklepanje še višja.
Zato najnižja sposobnost v profilu ni nujno nižja od ravni splošne populacije. Tudi pri enakem celotnem IQ se razlikujejo naloge, pri katerih človek lažje pokaže svoje sposobnosti, odvisno od tega, ali so posamezna področja podobno visoka ali pa so razlike med njimi velike.
Razlike med sposobnostmi se pokažejo v posameznih korakih dela, pogovora in učenja
V vsakdanjem življenju je koristneje opazovati posamezne korake dela kot pa poklic kot celoto.
Človek z visokim besednim razumevanjem in relativno nižjo hitrostjo obdelave lahko hitro razume namen poročila ter določi glavne točke in sklep, nato pa porabi veliko časa za iskanje ter vnašanje številk in navedkov, urejanje oblike ter končno preverjanje. Razumevanje ni počasno; veliko časa zahtevajo iskanje, vnos in preverjanje v drugem delu, ko je treba razumljeno vsebino pretvoriti v končni izdelek.
Človek z visokim sklepanjem ali vizualno-prostorskim procesiranjem in relativno nižjim delovnim spominom lahko na papirju hitro prepozna zgradbo pogojev in način reševanja, vendar obstane, če mora več ustno podanih pogojev ali vmesnih računskih rezultatov ohranjati samo v mislih. Tudi pri učenju lahko izgubi odgovor zaradi računanja na pamet ali ohranjanja več pogojev, ne zaradi zahtevnosti pojma.
Nekateri isti postopek lažje razumejo iz besedila, drugi pa odnose hitreje dojamejo iz slike. To relativno razliko obravnava članek Verbalna in neverbalna prednost.
Ugotovite, ali se postopek ustavi pri razumevanju, ohranjanju, presoji ali izražanju
BrainTypeIQ pri povezovanju razlik med sposobnostmi z vsakdanjim življenjem težavo razdeli na razumevanje, ohranjanje, presojo in izražanje. Tudi če dva človeka rečeta, da ne moreta slediti sestanku, se lahko postopek ustavi na različnih mestih.
| Korak | Kaj se dejansko dogaja | Kaj lahko spremenimo |
|---|---|---|
| Razumevanje | Neznani strokovni izrazi in predpostavke preprečijo povezovanje pomena posameznih izjav | Vnaprej posredujemo dnevni red, razlago izrazov in gradivo |
| Ohranjanje | Med poslušanjem naslednje izjave človek pozabi prejšnjo točko ali vprašanje | Glavne točke in odprta vprašanja zapišemo v skupne zapiske |
| Presoja | Vsebino razume, vendar se ne more odločiti, ali naj izrazi strinjanje, nasprotovanje ali vprašanje | Vnaprej navedemo merila presoje ali možne odgovore |
| Izražanje | Po sestanku lahko oblikuje besedilo, med sestankom pa pogovor napreduje, preden svoje misli ubesedi | Vnaprej pripravi glavne točke ter odgovor dopolni v klepetu ali pisno po sestanku |
Če težavo opišemo samo kot »sestanki mi ne gredo«, ne moremo izbrati pogoja, ki ga je treba spremeniti. S kognitivnim profilom zožimo korake, pri katerih se lahko obremenitev poveča, nato pa v dejanskih situacijah preverimo, kaj se dogaja. Časovna omejitev, prekinitve in hkratno izvajanje več nalog lahko tudi pri istem človeku spremenijo korak, na katerem se obremenitev poveča.
Močne sposobnosti uporabite kot oporo pri zahtevnejših korakih
Kognitivni profil postane uporaben, ko z močnimi sposobnostmi podprete korake, pri katerih je obremenitev večja.
Če je besedno razumevanje visoko, primerjanje in vnašanje pa trajata dlje, najprej z besedami določite merila razvrščanja, pogoje dokončanja in vzorčne povedi ter jih shranite kot možnosti za izbiro ali predloge. Tako se pri vsaki posamezni presoji ni treba znova zanašati na visoko besedno razumevanje, pri delu, ki zahteva hitrost, pa ostaneta predvsem izbira in vnos.
Če sta sklepanje ali vizualno-prostorsko procesiranje visoka, ohranjanje več pogojev pa povzroča težave, zaporedje in odvisnosti prikažite v diagramu poteka ter vmesne rezultate in trenutni korak zapišite. Tako lahko uporabite sposobnost prepoznavanja zgradbe in hkrati zmanjšate količino informacij, ki jih morate med razmišljanjem ohranjati samo v mislih.
Potrebno spretnost vadite neposredno, obremenitev zaradi ohranjanja ali primerjanja pa zmanjšajte z zapiski, kontrolnimi seznami, predlogami in razdelitvijo postopka. Tak pristop je z dejanskimi nalogami povezan bolj neposredno kot splošno prizadevanje za izboljšanje vsakega nižjega področja.
BrainTypeIQ na podlagi 9 podtestov prikaže celotni IQ in kognitivni profil 5 področij. Po prejemu rezultatov lahko s člankom Kako brati poročilo BrainTypeIQ razlike med področji povežete s posameznimi koraki dela ali učenja.