Značilnosti, ki se pogosteje pokažejo pri nižjem besednem razumevanju
Obremenitev se posebej poveča, ko se hkrati pojavijo neznani izrazi, neizrečene predpostavke in abstraktne razlage.
- Človek potrebuje več časa, da nov strokovni izraz poveže z znanimi besedami ali izkušnjami.
- Več konkretnih primerov lahko razume, vendar težje na kratko povzame skupno načelo.
- Pomen besede lahko približno razume, vendar težje pojasni njeno opredelitev ali razliko od podobnih izrazov.
- Pri razlagi, ki predpostavlja poznavanje ozadja, težje dopolni izpuščene dele in poveže posamezne trditve.
- Potrebuje več časa, da svoje misli uredi v razumljivo zaporedje in jih ubesedi.
Pri znanih temah in na področjih, kjer ima veliko izkušenj, človek že pozna besede in potrebno ozadje, zato težave morda niso opazne. Obremenitev se lahko hitro poveča takoj po prihodu na novo delovno mesto, ob menjavi panoge ali na začetku učenja novega področja, ko je treba hkrati usvajati izraze in predhodno znanje.
Iz diagrama ali dejanskega predmeta lahko vsebino razume takoj, po premisleku jo lahko pravilno pojasni, iz konkretnih primerov pa pravilno sklepa. Težava ni nujno v sami vsebini, temveč v njenem sprejemanju, urejanju in podajanju samo z besedami.
Kaj pomeni rezultat Besednega razumevanja v WAIS
V WAIS-IV^SI se indeks Besedno razumevanje (VCI) izračuna iz podtestov Podobnosti, Besednjak in Poučenost. Naloge zahtevajo uporabo besed in pridobljenega znanja za razvrščanje pojmov in razumevanje odnosov ter oblikovanje odgovora. Podobno sposobnost obravnava tudi kristalizirana inteligentnost (Gc).
Nižje besedno razumevanje lahko pomeni rezultat pod ravnjo vrstnikov iste starosti ali pa rezultat, ki je sicer v povprečnem območju, vendar je nižji od drugih sposobnosti istega človeka. V drugem primeru je človek lahko zelo uspešen pri nalogah z diagrami ali predmeti, vendar so situacije, v katerih mora vsebino razumeti in pojasniti samo z besedami, relativno zahtevnejše. Sestavo indeksov in razlago rezultatov opisuje članek Kaj pomenijo indeksi WAIS.
VCI ni skupna ocena pogovornih spretnosti. Če se vsebina izgubi med dolgim navodilom, je lahko pomemben delovni spomin; če je težavno samo branje besedila, so lahko pomembne bralne sposobnosti ali druge obremenitve.
Prikažite predpostavke in končni izdelek
Prilagoditev ni samo v uporabi preprostejših besed. Vidno pokažite, kaj je treba narediti in kakšen rezultat šteje kot dokončan.
| Zahtevna situacija | Način za lažje razumevanje |
|---|---|
| Navodilo »čim prej pripravi dobro urejen povzetek« | Preverimo rok, obliko, dolžino in primer dokončanega izdelka |
| Iz pravilnika z veliko strokovnimi izrazi je treba razbrati lastne naloge | Izpišemo samo potrebne korake in ob njih pojasnimo pomen izrazov |
| Nov postopek je pojasnjen samo ustno | Prosimo za prikaz in si najprej ogledamo dokončano stanje |
| Nov pojem se učimo samo iz opredelitve | Pregledamo konkreten primer in preverimo, kateri deli ustrezajo opredelitvi |
Dolga ustna navodila poleg razumevanja obremenijo tudi ohranjanje informacij. Kratek seznam pomembnih pogojev zmanjša potrebo po večkratnem ponovnem poslušanju celotnega navodila.
Besedišče in predhodno znanje je mogoče povečati tudi v odraslosti. Novih besed ne usvajajte samo s kratkimi opredelitvami, temveč jih povežite s situacijami, v katerih se dejansko uporabljajo, ter jih pozneje prikličite in uporabite. Tako se povečuje število besed, ki jih lahko razumete in uporabljate.
Močne sposobnosti uporabite kot izhodišče za razumevanje in razlago
Vsebine ni treba vedno najprej razumeti in razložiti samo z besedami. Če je vizualno-prostorsko procesiranje močno, lahko zaporedje prikažete v diagramu poteka, dokončani primer postavite ob trenutni izdelek ali podobne pojme uredite v primerjalno tabelo ter tako odnose preverite z vidom.
Če je močno fluidno sklepanje, lahko namesto večkratnega branja abstraktne opredelitve primerjate več konkretnih primerov in protiprimerov, odkrijete skupno pravilo ter se nato vrnete k besedni razlagi.
Tudi pri lastnem pojasnjevanju lahko misli najprej uredite v diagramu ali prostorski razporeditvi in jih nato zapišete oziroma poročilo oblikujete po stalnem zaporedju »sklep, razlog, naslednji korak«.
Če so predpostavke, dokončani izdelek in merila presoje vidni ter človek začne z obliko informacij, pri kateri je močnejši, se lažje loti tudi vsebin, ki jih samo z besedami težje razume. Pomembno ni le, da je besedno razumevanje nižje, temveč tudi, na kakšen način človek vsebino najbolje razume in pokaže svoje sposobnosti. Razlike med močnejšimi oblikami informacij obravnava članek Verbalna in neverbalna prednost, uporabo kombinacije sposobnosti za prilagoditve pa Kako brati kognitivni profil.