Teorija CHC obravnava inteligentnost v treh ravneh
Teorija CHC oziroma teorija Cattell–Horn–Carroll obravnava inteligentnost na treh ravneh: od sposobnosti, skupne vsem intelektualnim nalogam, prek sposobnosti posameznih področij do konkretnejših procesov. Cattell je razlikoval fluidno in kristalizirano inteligentnost, Horn je model razširil na spomin, vidno zaznavanje in hitrost obdelave, Carroll pa je številne raziskave uredil v tri ravni.
| Raven | Kaj predstavlja | Primer |
|---|---|---|
| III. raven: splošna sposobnost | Splošno sposobnost, skupno številnim intelektualnim nalogam | Faktor g |
| II. raven: široke sposobnosti | Večja področja sposobnosti, kot so znanje, sklepanje, vizualno-prostorsko procesiranje, spomin in hitrost | Gc, Gf, Gv, Gwm, Gs |
| I. raven: ozke sposobnosti | Konkretnejše procese, ki sestavljajo široke sposobnosti | Besedno znanje, indukcija, vizualizacija, hitrost zaznavanja |
Sposobnost odkriti pravilo v neznanem zaporedju likov se na najvišji ravni obravnava kot g, med širokimi sposobnostmi kot Gf in med ozkimi sposobnostmi kot indukcija. Povezava med najvišjim faktorjem g in IQ je podrobneje pojasnjena v ločenem članku.
Kaj pomenijo Gc, Gf, Gv, Gwm in Gs
Razlike med kognitivnimi sposobnostmi opisujejo predvsem široke sposobnosti na II. ravni. Spodaj je pet sposobnosti, povezanih z IQ in kognitivnim profilom.
| Sposobnost | Osrednja zmožnost | Primer |
|---|---|---|
| Gc: jezikovno razumevanje in kristalizirana inteligentnost | Uporaba znanja, pridobljenega z učenjem in izkušnjami, za razumevanje in izražanje | Razložiti pomen besede, ubesediti odnos med pojmi |
| Gf: fluidno sklepanje | Odkrivanje odnosov in pravil v novi nalogi | Prepoznati pravilo v zaporedju likov, izpeljati sklep iz pogojev |
| Gv: vizualno-prostorsko procesiranje | Zaznavanje oblik in prostorskih odnosov ter miselno preoblikovanje | Miselno zavrteti lik, iz delov si predstavljati končno obliko |
| Gwm: delovni spomin | Začasno ohranjanje informacij in razmišljanje z njimi | Zapomniti si števila in jih razvrstiti v obratnem vrstnem redu, računati ob ohranjanju več pogojev |
| Gs: hitrost obdelave | Hitro in natančno procesiranje razmeroma preprostih, ponavljajočih se informacij | Primerjati simbole in v omejenem času poiskati enake |
Teorija CHC poleg teh petih vključuje tudi druge široke sposobnosti, na primer slušno procesiranje, učenje, priklic iz dolgoročnega spomina ter branje in pisanje.
Ljudje z enakim celotnim IQ imajo lahko različne kombinacije sposobnosti
Celotni IQ združi več kognitivnih nalog v en rezultat. Zato imajo lahko ljudje s podobnim celotnim IQ različne kombinacije posameznih sposobnosti.
Človeka z močnim jezikovnim razumevanjem in sklepanjem ter šibkejšim delovnim spominom in hitrostjo obdelave lahko kljub dobremu razumevanju zapletenih vsebin bolj obremenijo naloge, pri katerih mora ohranjati več pogojev in jih obdelati v kratkem času. Človek z močnim vizualno-prostorskim procesiranjem lahko celoto lažje razume iz slik in razporeditve kot iz razlage, podane samo z besedami.
Teorija CHC omogoča hkratno obravnavo ravni celotnega IQ in razlik med sposobnostmi, ki ga sestavljajo. Kako kombinacijo sposobnosti povezati z delom, pogovorom in učenjem, pojasnjuje članek Kaj je kognitivni profil.
Povezava med indeksi WAIS in teorijo CHC
Pri WAIS-IV^SI je Besedno razumevanje (VCI) povezano predvsem z Gc, Delovni spomin (WMI) z Gwm in Hitrost obdelave (PSI) z Gs. Zaznavna organizacija (PRI) vključuje tako Gf kot Gv. Pri podtestu Matrice ima večjo vlogo Gf, pri Sestavljanju kock pa Gv.
Teorija CHC omogoča, da sklepanje in vizualno-prostorsko procesiranje, ki sta pri WAIS-IV^SI združena v PRI, obravnavamo ločeno. Povezave posameznih podtestov in spremembe v WAIS-5 podrobneje pojasnjuje članek Povezava med teorijo CHC in WAIS.
Pet sposobnosti, ki jih meri BrainTypeIQ
BrainTypeIQ na podlagi teorije CHC ocenjuje pet sposobnosti Gc, Gf, Gv, Gwm in Gs z 9 podtesti. To niso vsa področja teorije CHC, temveč pet področij, izbranih za oceno celotnega IQ in kognitivnega profila.
Celotni IQ skupaj z rezultati petih sposobnosti pokaže, pri katerih vrstah nalog človek lažje izrazi svoje sposobnosti. Sestava posameznih podtestov je opisana v članku Zasnova merjenja z 9 podtesti in 5 področji.
Opravite BrainTypeIQ in si oglejte celotni IQ ter profil petih sposobnosti.