IQ 100 pri vsaki starosti pomeni povprečje vrstnikov
IQ pri testih, kot je WAIS, je standardni rezultat, ki pokaže položaj med ljudmi iste starosti. IQ 100 pomeni rezultat blizu povprečja vrstnikov tako pri 20 kot pri 70 letih.
Pri WAIS-IV^SI se surovi rezultati posameznih podtestov s starostnimi normami pretvorijo v standardizirane rezultate, iz njih pa se izračunajo indeksi in Celotni IQ. Zato se lahko enak surovi rezultat istega podtesta pri različnih starostnih skupinah pretvori v različen standardizirani rezultat.
Enak starostno prilagojen IQ zato ne pomeni nujno enakega števila pravilnih odgovorov ali enake količine obdelanih informacij pri mlajšem in starejšem odraslem. IQ ne izraža same uspešnosti pri nalogi, temveč položaj med vrstniki. Povezava med številko in položajem je podrobneje opisana v članku Pomen rezultatov IQ.
Posamezne sposobnosti se s starostjo spreminjajo različno
S staranjem se vse sposobnosti ne zmanjšujejo v enakem razmerju, temveč se spreminja ravnovesje kognitivnega profila. Raziskava približno 30 kognitivnih nalog je pokazala, da se je obdobje najvišje uspešnosti glede na nalogo raztezalo od poznih najstniških let do šestdesetih. Za celotno inteligentnost zato ni ene same starosti, pri kateri bi vse sposobnosti dosegle vrh.
| Sposobnost | Obdobje visoke uspešnosti pri značilnih nalogah | Poznejša povprečna sprememba |
|---|---|---|
| Hitrost obdelave (Gs) | Od poznih najstniških let do zgodnjih dvajsetih let | Pogosteje začne upadati že v zgodnji odraslosti |
| Fluidno sklepanje (Gf) | Dvajseta leta | Uspešnost pri odkrivanju novih pravil in odnosov se postopoma zmanjšuje |
| Vizualno-prostorsko procesiranje (Gv) | Dvajseta leta | Pogosteje upada pri nalogah vrtenja, prostorskih odnosov in sestavljanja |
| Delovni spomin (Gwm) | Pozna dvajseta do zgodnja trideseta leta | Pogosteje upada pri nalogah, ki poleg ohranjanja informacij zahtevajo obdelavo ali posodabljanje |
| Kristalizirana inteligentnost (Gc) | Petdeseta do šestdeseta leta | Pogosto se izboljšuje še v srednjih in poznejših odraslih letih, nato začne upadati pozneje |
Starostna obdobja v tabeli ne pomenijo, da ima vsaka sposobnost eno samo nespremenljivo starost vrhunca. Gre za obdobja, ugotovljena pri značilnih nalogah.
Hitrost, sklepanje pri novih nalogah in obdelava informacij se spreminjajo razmeroma zgodaj
Pri hitrosti obdelave (Gs) se spremembe prej pokažejo pri izbiranju med več možnostmi, primerjanju in povezovanju simbolov kot pri preprostem odzivu na znak. Pri nalogah, ki zahtevajo veliko odgovorov v kratkem času, se lahko zmanjša količina opravljenega dela, tudi če človek vsebino pravilno razume.
Fluidno sklepanje (Gf) po zgodnji odraslosti prav tako postopoma upada. Spremembe se pokažejo pri odkrivanju pravil v novem problemu in hkratnem primerjanju več pogojev.
Pri delovnem spominu (Gwm) upad pogosteje opazimo pri nalogah, ki poleg ohranjanja informacij zahtevajo tudi obračanje vrstnega reda, preurejanje ali posodabljanje, kot pri preprostem kratkotrajnem ohranjanju. Pri vizualno-prostorskem procesiranju (Gv) se spremembe ne pokažejo le pri razlikovanju oblik, temveč tudi pri miselnem vrtenju, sestavljanju celote iz delov in obdelavi več prostorskih odnosov.
Besedišče in znanje se pogosto izboljšujeta še v srednjih in poznejših odraslih letih
Kristalizirana inteligentnost je sposobnost uporabe besedišča, splošnega znanja in pojmov, pridobljenih z učenjem in izkušnjami, pri razumevanju in razlaganju. Ker se znanje kopiči tudi v odraslosti, ima drugačen starostni potek kot hitrost obdelave in fluidno sklepanje.
Raziskava besedišča pri ljudeh, starih od 18 do 89 let, je pokazala, da se je uspešnost pri več besednih nalogah izboljševala do približno 64.–66. leta in se nato začela zmanjševati. Tudi kristalizirane sposobnosti kot celota se v povprečju izboljšujejo približno do šestdesetih let.
Zato v povprečnem profilu ljudi v srednjih in poznejših odraslih letih pridobljeno besedišče in znanje ostajata razmeroma višja od hitrosti obdelave ter reševanja novih problemov. Sprememb hitrosti obdelave ne razlagajte kot upad celotne inteligentnosti, temveč ločite položaj med vrstniki od ravnovesja posameznih sposobnosti.
Tudi japonska različica BrainTypeIQ pri rezultatih Gf, Gv, Gwm in Gs upošteva starostne trende, ugotovljene za posamezno področje.