Normiranje je postopek, pri katerem se surovi rezultat podtesta pretvori v položaj znotraj referenčne skupine in izrazi na primerljivi lestvici IQ. Japonska različica BrainTypeIQ uporablja kot primerjalno osnovo podatke 841 ljudi, ki so test prvič dokončali pod enakimi analitičnimi pogoji.
Slovenska različica trenutno uporablja začasni način izračuna rezultatov, ki temelji na japonski različici, podatki za slovensko različico pa se še zbirajo.
Iz več kot 2.000 dokončanih testiranj je bilo v primerjalno osnovo vključenih 841 ljudi
V japonski različici je bilo zbranih več kot 2.000 dokončanih testiranj. Med njimi so bila tudi ponovna testiranja ter testiranja z nalogami ali pogoji vrednotenja, ki niso enaki sedanjim.
Zato so bili preverjeni stanje odgovorov, zgodovina testiranj, uporabljene naloge in pogoji vrednotenja. Analiza je bila omejena na 841 ljudi, ki so sedanjih 9 podtestov prvič dokončali pod enakimi pogoji. Porazdelitev njihovih surovih rezultatov je postala primerjalna osnova za vseh 9 podtestov.
Istih 841 ljudi je bilo uporabljenih tudi za analizo kazalnikov zanesljivosti BrainTypeIQ.
IQ in percentili BrainTypeIQ kažejo relativni položaj glede na te udeležence, ki so prvič dokončali japonsko različico. Povezava med IQ 100, 120 in 130 ter percentili pomaga razložiti položaj na tej skupni lestvici.
Normiranje pretvori surove rezultate v primerljiv IQ
Tudi če človek pri dveh podtestih pravilno reši 20 nalog, rezultata ne pomenita nujno enake ravni sposobnosti, saj se lahko razlikujejo število in težavnost nalog ter primerjalna skupina. Zato se za vsak od 9 podtestov določi položaj surovega rezultata v porazdelitvi 841 ljudi in nato pretvori na skupno lestvico, primerljivo med podtesti.
Postopek, po katerem iz rezultatov podtestov nastane 5 področij, GAI, CPI in celotni IQ, je opisan v članku Kako BrainTypeIQ izračuna rezultate. Članek Kakovost merjenja pri IQ testih ločeno pojasnjuje vlogo normiranja, zanesljivosti in veljavnosti.
Starostni trend temelji predvsem na podatkih 739 ljudi, starih od 18 do 54 let
Porazdelitev surovih rezultatov temelji na vseh 841 ljudeh. Starostni model pa je bil oblikovan predvsem na podlagi podatkov 739 izmed njih, ki so bili stari od 18 do 54 let.
| Področje | Uporaba podatka o starosti |
|---|---|
| Gc (kristalizirana inteligentnost) | Brez starostne prilagoditve |
| Gf, Gv, Gwm in Gs | Starostni trend, ugotovljen v podatkih, se upošteva v rezultatih podtestov |
Razlika izhaja iz tega, da se posamezne sposobnosti s starostjo spreminjajo različno. Spremembe po sposobnostih podrobneje opisuje članek Inteligentnost in staranje.
Pri 100 delitvah vzorca je bila največja razlika med povprečji starostnih skupin 3,77 točke
Primerjalni vzorec 841 ljudi je bil ob ohranjeni starostni sestavi razdeljen na 70 % učnih in 30 % validacijskih podatkov. Pretvorba, oblikovana na 70 % podatkov, je bila uporabljena na preostalih 30 %, ki pri njeni pripravi niso sodelovali. Postopek je bil ponovljen 100-krat, da bi preverili, koliko je rezultat odvisen od določene delitve vzorca. Največja preostala razlika med povprečji celotnega IQ v štirih starostnih skupinah je bila 3,77 točke.
Tudi v podatkih, ki niso bili uporabljeni pri pripravi pretvorbe, je razlika med povprečji celotnega IQ v starostnih skupinah ostala manjša od 4 točk. To potrjuje stabilnost primerjalne osnove, ki upošteva starostni trend.