Podobnosti zahtevajo povezovanje dveh besed z nadrejenim pojmom
Pri podtestu Podobnosti v WAIS-IV^SI človek s svojimi besedami pojasni, kaj imata skupnega dve podani besedi. Ne opiše samo ene od njiju in ne navede dogodka, povezanega z obema, temveč ju poveže s skupnim nadrejenim pojmom.
Kot primer, ki ni testna naloga, si predstavljajte »aplikacijo z zemljevidi« in »aplikacijo za načrtovanje poti z javnim prevozom«. Odgovor »obe uporabljamo na telefonu« navede površinsko podobnost. Opis »informacijski orodji za izbiro poti do cilja« pa njuni glavni funkciji poveže v en pojem.
Pri vrednotenju ni najpomembnejše število abstraktnih izrazov ali dolžina razlage. Pomembno je, ali človek primerja pomen obeh besed, izbere skupno lastnost, ki ju najbolje pojasni, in jo jedrnato ubesedi.
V WAIS-IV^SI so Podobnosti skupaj z Besednjakom in Poučenostjo osnovni podtest indeksa Besedno razumevanje (VCI).
Sposobnosti, ki se pokažejo pri rezultatu Podobnosti
Pri visokem rezultatu se kot močno področje pokaže sposobnost, da človek iz več konkretnih primerov ali mnenj izlušči skupno bistvo ter ga povzame v kratek sklep ali načelo. Enaka sposobnost pomaga pri povzemanju bistva besedila v eni povedi, razvrščanju različnih primerov v isto vrsto problema in prepoznavanju pravila, ki ga je mogoče uporabiti tudi v drugi situaciji.
Pri nizkem rezultatu človek lahko razume posamezne besede in konkretno vsebino, vendar ga bolj obremeni izbira skupnega bistva ter oblikovanje jedrnatega sklepa. Morda prepozna skupno lastnost, vendar našteva konkretne primere ali pa je ne more kratko ubesediti v obliki, ki se vrednoti.
Razlika med Podobnostmi, Besednjakom in Poučenostjo
Podobnosti, Besednjak in Poučenost vsi zahtevajo pridobljeno besedno in pomensko znanje. Razlikujejo se po tem, kaj mora človek s tem znanjem narediti.
| Podtest | Kaj neposredno zahteva | Osrednja obdelava |
|---|---|---|
| Podobnosti | Pojasniti skupno lastnost dveh besed | Izločiti skupno bistvo konkretnih primerov in ga povezati z nadrejenim pojmom |
| Besednjak | Pojasniti pomen ene besede | Priklic besednega znanja, natančnost pomena in besedno izražanje |
| Poučenost | Odgovoriti na vprašanje o splošnem dejstvu | Priklic pridobljenega splošnega znanja |
Če je rezultat Podobnosti izrazito nižji od Besednjaka, človek morda razume besede in posamezne razlage, vendar ga bolj obremeni izločanje skupnega bistva iz več konkretnih primerov ter oblikovanje enega sklepa ali pravila. To se lahko pokaže tako, da razume podrobnosti besedila, težje pa na kratko povzame bistvo, ali da na sestanku razume posamezna mnenja, težje pa izlušči skupno vprašanje.
Če sta nizka tako rezultat Podobnosti kot Besednjaka, se lahko obremenitev začne že pri razumevanju pomena besed, ki je podlaga za iskanje skupne lastnosti. Če so Podobnosti izrazito nižje od Poučenosti, je lahko priklic naučenih dejstev lažji od izluščevanja skupnega pomena iz več primerov.
Vsi trije podtesti iz različnih smeri prikazujejo sposobnost uporabe besed in znanja. Kako razlike med podtesti umestiti v celoten rezultat, pojasnjuje članek Kako brati rezultate WAIS.
Razlika od Besednih analogij v BrainTypeIQ
Pri Besednih analogijah v BrainTypeIQ človek prepozna odnos v vzorčnem paru besed in izbere drug par z enakim odnosom. Obema podtestoma je skupno prepoznavanje odnosov med pojmi, ki presega pomen posamezne besede.
Razlika je v tem, da pri Podobnostih človek s svojimi besedami navede pojem, skupen enemu paru, pri Besednih analogijah pa izbere besedni par, ki ima enak odnos kot vzorec. Izbirna oblika zmanjša obremenitev zaradi oblikovanja prostega besednega odgovora in se osredotoči na prenos vzorca odnosa na drug par.