Mojster domislic lahko težko temo v trenutku prikaže z diagramom: »Če povzamem, gre za tole.« Ko se razprava na sestanku širi v abstrakcijo, nariše nekaj kvadratov in puščic – »to vodi sem, tukaj pa smo obstali« – in vzdušje v prostoru se takoj spremeni. Naravneje kot dolgotrajno poglabljanje v problem mu je, da spremeni zorni kot ter pokaže drugačen pogled.
Njegova glavna orodja za dojemanje sveta so diagram, prostor in razporeditev. Z enim pogledom si zapomni zemljevid, samodejno opazi razporeditev prostora in pohištva, pri pripravi gradiva pa daje prednost postavitvi in prikazu pred dolgim besedilom. Vsakdan spontano ureja s pomočjo vizualnih informacij. Ker so njegove sposobnosti na splošno bližje sredini, mu bolj kot dolgo vztrajanje pri enem težkem problemu ustreza lahkotno preklapljanje.
Slabost se pokaže tam, kjer so na voljo samo besede. Pri vztrajanju v abstraktni razpravi, ki poteka povsem jezikovno, prepusti prednost besednim tipom. Ker mu je »če vidiš, razumeš« naravno, ob zahtevi po razlagi zlahka ostane pri nejasnem »nekako tako«. Z vizualnim gradivom ravna spretno, vendar brez razvite poti do ubeseditve svoje razumevanje težje prenaša drugim.
Ključ je, da domiselno rešitev preda takšno, kakršna je nastala: lahkotno in razumljivo. Ne potrebuje obsežnega razlagalnega gradiva. Ena ročna skica, nekaj grobih diapozitivov ali fotografija zapiska s telefonom zadostujejo. Če se navadi hitro prikazati natančnost svojega »če vidiš, razumeš«, lahkotnost tega tipa sama postane vrednost.
Močne strani
Razpravo ali informacije hitro pretvori v notranji diagram ter težko temo uredi v obliko, ki jo lahko pokaže drugim: »Če povzamem, gre za tole.«
Pri zemljevidih, postavitvah, zaslonih in prostorih že na pogled presodi, ali so dobro ali slabo urejeni.
Zmore nekaj časa vztrajati v globini in se tudi improvizirano odzvati. Ker ni močno nagnjen k eni sposobnosti, način delovanja prilagaja okoliščinam.
Šibkejše strani
Ko je treba abstraktno temo obravnavati povsem jezikovno in se ne more opreti na vizualno, prepusti prednost tipom, ki se bojujejo z besedami.
Ker mu je »če vidiš, razumeš« naravno, ob zahtevi po razlogih zlahka ostane pri nejasnem »nekako tako« ali »po občutku«.
Z vizualnimi informacijami ravna lahkotno, toda pri dolgotrajnem ukvarjanju z zapletenim vidno-prostorskim problemom prepusti prednost tipom, ki vizualno razmišljajo globoko.
