Ko na sestanku nekdo za trenutek obtiči pri »hm …«, Besedni vplivnež že začenja naslednji stavek. Ne govori šele, ko je misel dokončana; misel se dokončuje med govorom. Ob dolgi tišini se mu ustavi tudi glava, ko pa odpre usta, se zažene motor. Govorjenje samo je zanj vir miselne energije.
Njegovo razmišljanje je predvsem hitro. Med poslušanjem že sestavlja naslednji stavek, vodi več tem hkrati in besede sproti prilagaja odzivu sogovornika. Naravneje mu je hkrati obravnavati veliko stvari in tako poganjati celoto naprej, kot pa dolgo vztrajati pri eni. Informacijo zajame, oblikuje bistvo in jo takoj preda naprej – skoraj nezavedno.
Cena se pokaže tam, kjer sta potrebni globina in teža. Težko dolgo premišljuje, vztraja pri istem vprašanju ali molči, dokler sklep ni trden. Ker razmišlja med govorom, besede uidejo, preden dozorijo, zato mora pozneje pogosto popraviti: »Prej sem povedal narobe.« Zaradi lahkotnega tempa lahko deluje »površinsko«, tudi kadar ima povedano vsebino.
Ključ ni v zaviranju hitrosti. Najprej naj v zagonu pove vse, nato pa naj krajša in popravlja. Njegova največja moč je prav ustvarjanje, zato ga ni treba ustaviti; po ustvarjanju potrebuje ločen korak urejanja.
Močne strani
Ker mu ni treba vsega dokončati v glavi, preden spregovori, hitro začne in lahko nadaljuje brez zastojev.
Naravneje kot poglabljanje ene teme mu je sočasno obravnavanje več tem, zato lahko hkrati obdeluje potek dogajanja in vsebino.
Če ni odziva, pove drugače; če je vsebina prezahtevna, jo poenostavi. Način podajanja prilagaja v realnem času.
Šibkejše strani
Zaradi hitrosti besede prehitijo nedozorelo misel, zato mora pozneje pogosteje popravljati: »Prej sem povedal narobe.«
Ker naravneje vodi veliko stvari, si hitro želi nadaljevati in se ne poglobi dovolj.
Dober tempo in velika količina besed lahko ustvarita vtis lahkotnosti ali nepremišljenosti tudi takrat, ko je vsebina tehtna.