Sredi razpršenega pogovora Strateški svetovalec med prvimi vidi, o čem pravzaprav teče beseda. Tudi ko se razprava razveji, v mislih uredi vprašanja in skupino vrne na pot: »Če povzamem, imamo vprašanji A in B, zdaj pa moramo odločiti o A.« Bolj kot vlogo človeka z bleščečimi zamislimi mu pristaja vloga svetovalca, ki skrbi, da se razprava brez razpada premika naprej.
Njegova moč je vsestranska uporaba jezika. Branje, poslušanje, povzemanje in sporočanje mu gredo razmeroma zanesljivo. Ko je sogovornikov tempo hiter, mu sledi; ko je potreben temeljit premislek, se ustavi. Ne izstopa z eno samo sposobnostjo, ima pa prožnost, da več sposobnosti združi v ravno pravšnjem razmerju.
Tudi njegova cena je jasna. Ob vprašanju »Kaj je vaša prednost?« lahko ostane brez besed, predstavitev pa začne z »Nimam kakšne posebne prednosti …«. Ker marsikaj opravi razmeroma dobro, težko najde področje, za katero bi lahko rekel, da je njegova nesporna prednost, in sebe hitro opiše kot »povprečnega« ali »običajnega«. Težko se tudi odloči, kateremu področju naj se posveti poglobljeno.
Ključ je, da uravnoteženosti ne razume kot slabosti. Sposobnost zanesljivega vodenja vsakdanjih stvari je sama po sebi redka kombinacija sposobnosti. Z leti branja in pisanja se besedišče in znanje poglabljata ter dolgoročno dozoreta v kultivirano razgledanost. Ni mu treba stremeti k temu, da bi izstopal; pomembneje je povečati natančnost, s katero združuje svoje sposobnosti.
Močne strani
Ker razmeroma zanesljivo bere, posluša, povzema in sporoča, se pri vsakdanjem delu, ki vključuje jezik, le redko znajde v slepi ulici.
Hitrim izmenjavam lahko sledi, pri poglobljeni razpravi pa se zna ustaviti. Med hitrim odzivom in vztrajnim premislekom preklaplja glede na človeka in okoliščine.
Tudi ko se križa več mnenj, lahko loči, kaj je treba odločiti zdaj in kaj obravnavati pozneje, ter razpravo premakne naprej.
Šibkejše strani
Ko ga vprašajo po njegovih prednostih, zaradi razmeroma enakomerne uspešnosti težko najde eno jasno središče, za katero bi lahko odločno rekel: »To je to.«
Kadar neznano področje ali zahtevna razprava zahteva dolgotrajno poglabljanje, mora prednost prepustiti tipu z izrazito poglobljenostjo.
Ker lahko marsikaj opravi zadovoljivo, težko najde povod za odločitev, da bo prav enemu področju posvetil velik del življenja.